STRUGA

STIVI3333

SOSTAV I RABOTA NA KOMPJUTERITE

 

Smeta~ot ili kompjuterot (computer) go so~inuvaat dva osnovni dela - potsistemi:

Ma{inski del (hardware), hardver, koj go sodr`i fizi~kiot (materijalniot) del na personalniot kompjuter.

Programskiot del (software), softver, koj go so~inuvaat site programi, koi slu`at za kontrola i upravuvawe so ma{inskiot del.

 Sekoga{ dvata potsistemi deluvaat samo zdru`eno i so posretstvo na ~ovekot.

 

MA[INSKI POTSISTEM, HARDVER

 

Spored vidot na ma{inskiot del postojat pove}e podelbi. Porano zborevme za:

Golemi kompjuteri (main frames). Toa se brzi kompjuteri so mo`nosti za ~uvawe golemi koli~estva podatoci, mo`nosti za priklu~uvawe golem broj korisnici (terminali) i raznorodni periferni uredi.

Mini kompjuteri (mini computers). Osredni kompjuteri so mo`nost za priklu~uvawe periferni uredi i terminali, koi slu`at za re{avawe opredeleni problemi.

Mikro kompjuteri (micro computers). Kompjuteri bazirani na mikro~ip odnosno mikroprocesor, orientirani kon uslu`uvawe na eden korisnik, nare~eni u{te li~ni kompjuteri ili personalni kompjuteri (personal computers, PC).

Razvojot na mikrokompjuterite otpo~nuva 1971 godina. Na krisnici se dostapni Alter 8800 (1975), ZX80 (nare~en u{te sinklar spored tvorecot Sir Clive Sinclair) (1980).

 

Denes pove}e zborime za:

 

Serveri (servers). Kompjuteri koi dozvoluvaat pristap na golem broj korisnici, slu`at za skladirawe golemi koli~estva podatoci i obezbeduvaat razli~ni mre`ni servisi.

Rabotni stanici (working stations). Toa se PC, terminali, X-windows terminali rabotni stanici, grafi~ki rabotni stanici. Naj~esto se nameneti za eden korisnik. Rabotnite stanici povrzani vo mre`a gi koristat servisite i resursite na serverot ili na pove}e serveri.

 

Dene{nite personalni kompjuteri sporedeni so kompjuterite od prethodnite generacii se so golemi mo`nosti. Tie mo`at (so odredena programska poddr{ka) da slu`at i kako serveri za pomal broj korisnici. Personalnite kompjuter gi imaat site karakteristiki na golemite kompjuteri i ovozmo`uvaat celosna obrabotka na podatoci. Eden PC se sostoi od pove}e edinici i uredi, me|usebno povrzani vo eden funkcionalen sistem. Osnovnata konfiguracija na ovoj sistem sodr`i tri dela i toa: centralna edinica, tastatura i monitor. Kon centralnata edinica se priklu~uvaat ostanatite delovi i edinici kako: edinica na disk, edinica na disketa, edinica na lenta, gluv~e, palka, svetlosno pero, grafi~ka tabla, skener, digitalizator, pe~ata~, crta~, modem, fahmodem itn. Sekoja edinica i ured pretstavuva posebna elektronska naprava, smestena vo posebno ku}i{te.

 

Tastaturata, monitotot i site drugu edinici se vikaat periferni edinici ili periferni uredi (peripheral devices). Nekoi od niv slu`at za vnesuvawe podatoci vo kompjuterot i zatoa se vikaat vlezni uredi (input dvices), a nekoi slu`at za prika`uvawe na rezultatite i zatoa se vikaat izlezni uredi (output devices). Uredite za skladirawe (so~uvuvawe, memorirawe) na podatoci se edinici na nadvore{na memorija i mo`at da se koristat kako vlezni, izlezni ili vlezno-izlezni uredi.

 

Zna~i, vo zavisnost od namenata, PC mo`at da sodr`at razli~ni delovi (komponenti) globalno podeleni vo:

1. Centralno procesorskata edinica

2. Vlezni edinici

3. Edinici na nadvore{na memorija za memorirawe (skladirawe) na podatoci, naredbi,

informacii

4. Izlezni edinici

5. Komunikacioni edinici {to gi povrzuvaat delovite na sistemot

 

Centralna edinica

 

Centralna edinica (central proccesing unit, CPU), e glavniot del na sekoj personalen kompjuter Taa e smestena vo ku}i{te (case), koe mo`e da bide horizontalno (desktop) ili vertikalno (tower), so mini, midi ili full tower izvedba. Vo nego se nao|aat: mati~nata plo~a, osnovnata plo~a, (mather board, main board), edinicata na diskot, edinicite na disketata, edinicata na lentata, napojuvaweto so elektri~na energija i zvu~nikot.

 

Osnovnata plo~a sodr`i mikroprocesor, matemati~ki procesor - koprocesor, vnatre{na memorija, ~asovnik za realno vreme, takt generator i drugi elektronski kola. Na nejze se vgradeni slotovi (slots) vo koi na soodvetni karti~ki se smesteni razli~ni kontroleri (controllers), prilagoduva~i, adapteri (adapters). Preku vlezni vrati (ports), smesteni na karti~ki, se priklu~uvaat periferni uredi. Sekoj periferen ured ima svoj adapter, koi mo`at da bidat grupirani na isti karti~ki. Toa se grafi~ki adapter, adapter za tastatura, adapter za palka za igra i t.n. Kontrolerite ovozmo`uvaat povrzuvawe i rabotewe na diskovi, disketni edinici i memorija. Taka imame kontroler na diskot, kontroler na disketata, kontroler na dinami~kata memorija i tn.

 

Mikroprocesorot (microprocessor) ima glavna zada~a da vr{i obrabotka na podatoci i e najva`niot del na sekoj personalen kompjuter. Toa e ~ip so visok stepen na integracija sostaven od: aritmeti~ko-logi~ka edinica, registarska memorija i upravuva~ka edinica. Aritmeti~ko-logi~kata edinica gi vr{i site aritmeti~ki i logi~ki operacii, registerskata memorija slu`i za ~uvawe na me|urezultatite, a upravuva~kata edinica upravuva so redosledot i so na~inot na izvr{uvawe na operaciite vo kompjuterot, kontroliraj}i ja i sinhroniziraj}i ja komunikacijata na procesorot so memorijata i site drugi edinici na kompjuterot. Razmena na podatocite, naredbite i kontrolnite signali so ostanatite elementi na sistemot se odvivaat preku tri grupi kanali, magistrali (bus): adresna magistrala (address bus), podato~na magistrala (data bus) i kontrolna magistrala (control bus). [irinata na adresniot bas ja odreduva goleminata na memoriskiot prostor. Brzinata na kompjuterot zavisi od frekvencijata na koja raboti procesorot.

 

Vo dene{nite personalni kompjuteri se koristat dve dominantni tipovi mikroprocesori i toa: Intel 80XXX i Motorola 68XXX. Vo familijata Intelovi mikroprocesori spa|aat: 8086, 8088, (XT kompjuteri) i 80186, 80286 (AT kompjuteri) 16-bitni, denes ve}e zastareni kompjuteri, 80386, 80486, 32-bitni kompjuteri, 80586 nare~en pentium, pentium pro i 80686, 64 -bitni procesori. Dene{ni najnovi tipi~ni konfiguracii se Pentium II 300, 333, 350, ili 400. Kompjuterite 486/66 ili 486/100 aktualni vo 1995 godina denes prestanuvaat da se proizveduvaat. Brojkite 300, 333, ... ozna~uvaat rabotna frekvencija na mikroprocesot. Intelovite mikroprocesori do 80386 imaat i soodvetni procesori za izvr{uvawe matemati~ki operacii-koprocesori i toa: 8087, 80187, 80287 i 80387, dodeka 80486 ima integriran koprocesor. Za Motorola gi ima slednite tipovi mikroprocesori: 68000, 68010, 68020, 68030 i 68040.

 

Vnatre{nata memorija (internal storage, internal memory) na personalniot kompjuter se sostoi od: memorija, koja mo`e samo da se ~ita (Read Only Memory - ROM) i memorija, koja mo`e da se ~ita i vo koja mo`e da se zapi{uva (Random Access Memory- RAM). ROM-memorijata sodr`i programi (programs) za startirawe na kompjuterot, kako i nekoi kontrolni programi. Taa ne mo`e da se koristi od korisnicite. Za korisni~kite programi se koristi RAM-memorijata, vo koja mo`at da se smestuvaat i od nea da se ~itaat i izvr{uvaat programite. So isklu~uvawe na kompjuterot od napojuvaweto so elektri~na energija, ROM-memorijata ostanuva nepromeneta, dodeka RAM-memorijata se bri{e. Zatoa site programi i podatoci se ~uvaat na nadvore{ni memorii. Goleminata na memorijata se izrazuva vo bajti (byte), najmala organizaciona edinica koja sodr`i 8 bita (bit, binary digit). Tipi~ni golemini na ovie memorii za ROM-memorijata se 256 KV ili 512 KB, dodeka RAM-memorijata denes obi~no mo`e da bide 32, 64, 128 MV itn. KB e oznaka za kilo bajt (1.024 bajti), MV e oznaka za mega bajt (1.024KV).

 

NADVORE[NA MEMORIJA

 

Vo predniot del na ku}i{teto na centralnata edinica se smesteni edinicite na nadvore{na memorija: disk, ili tvrd disk (hard disk), disketna edinica so disketa (floppy disk unit, diskette, floppy disk) i edinicata na magnetnata lenta (tape, dat). Vo personalniot kompjuter mo`e da ima pove}e tvrdi diskovi i naj~esto edna ili dve disketni dinici. Diskedinicite so disketata se narekuvaat i disketni edinici. Dene{nite personalni kompjuteri koristat i kompakt-diskovi (CD ROM drive) i opti~ki diskovi (optical disk).

 

Tvrdiot disk se sostoi od nekolku namagnetizirani kru`ni plo~i, postaveni na zaedni~ka oska. Diskot rotira celo vreme dodeka raboti kompjuterot. Na sekoja povr{ina od plo~ite, osven na nadvore{nite, ima glava za ~itawe i za pi{uvawe. Celata konstrukcija na edinicata na tvrd disk e hermeti~ki zatvorena. Kapacitetot na dene{nite tvrdi diskovi mo`e da bide od 2 GB do 18 GB (giga bajt, GB=1.024MB), Dimenziite na tvrdi diskovi se 5.25 i 3.5 in~a. (1 in~ = 2.54 sm)

 

Disketa. Disketa e kru`na, namagnetizirana plo~a, smestena vo plasti~na futrola, na koja ima otvor, preku koj se vr{i ~itawe i zapi{uvawe so magnetna glava. Disketata se stava vo disketnata edinica preku poseben otvor (vrati~ka), koj naj~esto se nao|a na prednata strana od ku}i{teto na centralnata edinica. Diske tata rotira samo koga na nea se vr{i zapi{uvawe ili koga od nea se ~ita. Dimenziite na disketata se 5.25 ili 3.5 in~i, a kapacitetot mo`e da bide 1.2 KV za onie od 5.25 in~i i 1.44 MV za onie od 3.5 in~i. Diskot i disketata, za da mo`at da se koristat kako nadvore{ni memorii, prethodno treba da se formatiraat (formatting). Formatiraweto e postapka so koja na magnetnite plo~i se ozna~uvaat pateki (tracks) i sektori (sectors).

 

Kompakt disk (Compact disk - CD). Se koristi kako nadvore{na memorija na kja se smesteni golemi koli~estva podatoci (650 MB - 2GB). Na ovoj ured ne mo`e da se menuva sodr`inata. Se razlikuvaat spored brzinata na prenos na podatocite so tipi~ni brzini, dvojna 300 KB/s, ~etiri pati 600 Kbs, {est pati... 32 pati pogolema brzina. Kompakt diskovite denes imaat ogromna primena za skladirawe multimedijalni podatoci (slika, video, audio). Mo`at da sodr`at celi enciklopedii, re~nici, atlasi, programski paketi i drugo.

 

Lenta. Lentata e smestena vo kaseta, sli~na kako kasetata na magnetofonskite lenti. Taa se stava vo edinicata na magnetna lenta preku soodveten otvor, koj se nao|a na prednata strana od ku}i{teto na centralnata edinica. Denes taa se koristi, pred se', za za~uvuvawe na podatocite i na programite od diskovite i od disketite, t.n. bekap (backup), poradi relativno golem kapacitet i mala cena. Toa e eden vid osiguruvawe na podatocite i na programite od eventualno o{tetuvawe na diskot ili na disketite. Kapacitetot na magnetnite lenti iznesuva od nekolku stotici mega bajti, do nekolku giga bajti.

 

VLEZNI EDINICI

 

Tastatura (keyboard) e vlezna edinica, preku koja na kompjuterot mu se zadavaat komandi i se vnesuvaat programi i podatoci. Toa e najednostavna i naj~esto koristena vlezna edinica kaj personalnite smeta~i. Tastaturata se sostoi od integrirani elektri~ni kola, a nejzina osnovna funkcija e da ja odredi kombinacijata od nuli i edinici {to odgovara na sekoj pritisnat taster i da gi isprati do centralno-procesorskata edinica. Koga tasterot se dr`i pritisnat ovaa kombinacija se povtoruva.

 

Spored na~inot na komunikacija na procesorot so tastaturata, ima t.n. HT i AT tastaturi, koi go dobile imeto po tipot na personalniot kompjuter na koj se koristat; prvite na IBM PC/XT, a vtorite na IBM PC/AT kompjuterite. HT tastaturite mo`at samo da ispra}aat podatoci vo kompjuterot, dodeka AT tastaturite mo`at i da ispra}aat i da primaat podatoci od kompjuterot. Nekoi posovr{eni tastaturi, od dolnata strana, imaat poseben taster za prefrluvawe vo HT ili AT polo`ba, taka {to ista tastatura mo`e da se koristi kaj HT ili AT kompjuterite. Postarite tastaturi imale 83 tasteri, dodeka dene{nite imaat 101 ili 102 tasteri.

 

Postojat pove}e tipovi na tastaturi, so razli~en raspored na tasterite. Standarden raspored {to naj~esto se koristi e QWERTY rasporedot. Imeto go dobil spored prvite {est bukvi od prviot red na alfabetskite znaci. [irokoto koristewe na smeta~ite vo sekojdnevniot `ivot dovede do pojava na tastaturi za pogolem broj na jazici. Neodamna e standardizirana i makedonskata ra{irena tastatura. Tastaturite vo laboratorijata se standardni QWERTY tastaturi.

 

Ovoj tip na tastatura se sostoi od beli i sivi tasteri i ima tri dela: glaven, sreden i pomo{en del.

 

Vo centarot na tastaturata se nao|aat alfabetskite tasteri so bukvite, a nad niv se numeri~kite tasteri so cifri i specijalni znaci. Tasteri za ovie znaci se so bela boja;

Desno se tasterite od taka nare~ena numeri~ka tastatura. Taa se koristi koga se raboti so programi {to baraat vnesuvawe na golem broj cifri (na primer vo smetkovodstvoto;

Treta grupa tasteri se t.n. funkciski tasteri, koi se smesteni ili levo od alfabetskata tastatura ili nad nea. Tie se ozna~eni so F1, F2, ... , F12. Ovie tasteri se koristat vo razni aplikativni programi, pri {to im se dodeleni razli~ni funkcii;

Postojat u{te dve pomali grupi tasteri, smesteni pome|u alfabetskata i numeri~kata tastatura. Ednata grupa gi sodr`i funkciite Insert, Delete, Home, End, Page Up i Page Down, a drugata sodr`i tasteri so strelki za gore, dolu, levo i desno. Ovie tasteri se so siva boja.

 

Oddelni tasteri gi imaat slednive funkcii odnosno komandi: Tasterot "Tab" e za tabelirawe. Koga e pritisnat tasterot za golemi bukvi, "Caps Lock", i soodvetnata sijali~ka sveti, so pritiskawe na tasterite za alfabetski znaci se dobivaat golemi bukvi. Koga ovoj taster povtorno se pritisne, taka {to, soodvetnata sijali~ka ne sveti, golemite bukvi i specijalnite znaci se dobivaat koga tasterot "Shift" (od levata ili desnata strana) se dr`i pritisnat i istovremeno se pritiska soodvetniot taster.

Vo gorniot lev agol se nao|a tasterot "Esc", {to naj~esto se koristi za izleguvawe od odredeni programi.

Vo dolniot lev agol se nao|a tasterot "Ctrl" (skrateno od Control), {to sekoga{ se koristi vo kombinacija so nekoj drug taster. Na primer za resetirawe na sistemot se koristi kombinacijata Ctrl + Alt + Del.

Na najdolniot del od glavniot del na tastaturata se nao|a razdelnicata {to go dava znakot za prazno mesto. Levo i desno od nea se tasterite "Alt" {to se koristat sekoga{ vo kombinacija so drugi tasteri. Na primer, za da se dobie znakot "" pri pritisnat taster "Num Lock" se dr`i tasterot "Alt" i se pritskaat tasterite 1, 3, 2 na pomo{niot del na tastaturata. Tasterot "Enter" se nao|a na desniot del od tastaturata i se koristi za davawe na komandi ili za druga namena, vo zavisnost od programata {to se koristi.

Sredniot del na tatstaturata se sostoi od tri dela. Na dolniot del se nao|aat ~etiri tasteri so strelki {to slu`at za dvi`ewe na kursorot levo, desno, gore i dolu.Vo sredniot del se nao|aat tasterite "Insert" (vmetnuva), "Delete" (bri{e), "Home" (doma), "End" (kraj), "PageUp" (stranica gore) i "PageDown" (stranica dolu).

Tasterite "Delete" i "Insert" obi~no se koristat za bri{ewe, odnosno vmetnuvawe, a drugite tasteri mo`at razli~no da bidat koristeni vo razli~ni programi. Vo gorniot del se nao|aat tasterite "Print Screen" (Pe~ati go ekranot), "Scrol Lock" i "Pause" (Pauziraj), {to funkcioniraat kako {to ka`uva nivnoto ime. Pokraj toa vo leviot goren agol se nao|a tasterot "Num Lock". Koga toj e vklu~en sveti sijali~kata so soodvetnoto ime i vo funkcija se tasterite so cifri. Koga toj e isklu~en tasterite od pomo{niot del na tastaturata imaat ista funkcija kako soodvetnite tasteri od sredniot del na tastaturata.

Pomo{niot del {to se nao|a na desniot kraj na tastaturata gi sodr`i tasterite so numeri~ki znaci, decimalnata to~ka, matemati~kite operatori i tasterot "Enter". Ovie tasteri imaat dvojni funkcii; pokraj cifrite na niv, ima i strelki za dvi`ewe na poka`uva~ot, a na nekoi tastaturi gi imaat i funkciite Home, End, Insert (ili Ins ), PgUp, PgDn i Del. Pokraj toa vo leviot goren agol se nao|a tasterot "Num Lock". Koga toj e vklu~en sveti sijali~kata so soodvetnoto ime i vo funkcija se tasterite so cifri. Koga toj e isklu~en tasterite od pomo{niot del na tastaturata imaat ista funkcija kako soodvetnite tasteri od sredniot del na tastaturata.

 

GLUV^E

 

Gluv~e (mouse) e vlezna edinica za izbor i zadavawe komandi na kompjuterot vo grafi~ki operativni sistemi i razni aplikativni programi. So dvi`ewe na gluv~eto po ramna podloga, preku top~e od dolnata strana na gluv~eto, se kontrolira dvi`eweto na strelkata na ekranot. Koga strelkata }e se dovede nad nekoja komanda, se pritiska leviot taster {to se nao|a na gornata strana na gluv~eto, so {to se aktivira izbranata komanda. Tipi~ni na~ini na upravuvawe so gluv~eto se opi{ani vo delot za Word.

 

SKENER

 

Skener (scanner) e vlezna edinica za vnesuvawe sliki i tekst vo kompjuterot, od pe~aten materijal so procesot na digitalizacija. Digitaliziranata slika potoa se prenesuva vo kompjuterot, kade {to se memorira za ponatamo{na obrabotka.

 

MIKROFON

 

Mikrofon (microphone) e vlezna edinica so koja se vnesuva zvuk (govor, muzika) vo kompjuterot so procesot na digitalizacija preku zvu~na karti~ka i soodveten softver. Digitaliziraniot zapis na zvuk se memorira za ponatamo{na obrabotka.

 

ILEZNI UREDI

 

MONITOR

 

Monitorot (monitor) e naj~esto koristena izlezna edinica kaj personalnite kompjuter . Toj se sostoi od katodna cevka (Cathode Ray Tube - CRT), kako i kaj TV aparatot. Slikata na ekranot se dobiva na toj na~in {to mlaz od elektroni ~ij{to intenzitet se menuva se dvi`i napred i nazad, dodeka ne go pomine ekranot. Ekranot e oblo`en so fosfor, taka {to sekoja to~ka e osvetlena proporcionalno na intenzitetot na elektronskiot mlaz. Sekoja to~ka pretstavuva eden element od slikata ili eden piksel. Koga mlazot }e gi pomine site to~ki na ekranot, mo`eme da ja vidime celata slika. No, slikata mora da se obnovuva. Vo sprotivno, taa }e izbledi. Zatoa elektronskiot mlaz pominuva niz site to~ki na ekranot mnogu brzo, okolu {eeset pati vo edna sekunda.

 

Na monitorot se prika`uvaat rezultatite od raboteweto na kompjuterot vo forma na tekst, slika ili video. Na nego se prika`uva i seto ona {to korisnikot go vnesuva preku tastaturata. Goleminata na ekranot se izrazuva so dol`inata na dijagonalata, koja, kaj dene{nite monitori, mo`e da bide 9, 12, 14, 15, 17 itn. do 28 in~i. Monitorite mo`at da bidat crno-beli ili vo boja. Toa zavisi od grafi~kiot adapter, grafi~ka kartica (graphic card), koj e vgraden vo kompjuterot i preku koj centralnata edinica komunicira so monitorot. Postojat pove}e grafi~ki adapteri, koi se razlikuvaat po rezolucijata (brojot na to~ki pikseli (pixel) i boi koi mo`at direktno da se adresiraat i da se prika`at) na ekranot. Tipi~en grafi~ki adapter koj denes se koristi e so rezolucija 640h480, 800h600, 768h1024, 1280h1024 do 1600h1200 pikseli so 16, 256 32 iljadi do 16.8 milioni boi i t.n. video memorija od 1 - 8 MV. Kolku {to e pogolema rezolucijata, tolku pogolema memorija e potrebna za skladirawe na slikata pred taa da bide prika`ana.

 

Razlikuvame Monohromatski i kolor monitori (monohromatic, color monitors). Monohromatskite monitori koristat eden elektronski mlaz, pri {to na ekranot se dobiva edna boja na crna ili bela osnova. Kolor monitorite ovozmo`uvaat prikaz vo pove}e boi preku me{awe na crvena, sina i zelena boja so razli~ni intenziteti. Sekoj piksel se sostoi od tri to~ki - crvena, sina i zelena. Vo zavisnost od intenzitetot na ovie boi zavisi vo kakva boja }e bide osvetlen pikselot. Kolor monitorite u{te se narekuvaat RGB monitori (Red, Blue, Green). Vo zavisnost od rezolucijata, tie se kategoriziraat kako CGA, EGA, VGA i Super VGA.

 

PE^ATA^

 

Pe~ata~ (printer) e izlezen ured za pe~atewe na rezultatite od rabotata na kompjuterot na hartija, plasti~na folija i sl. Pe~ata~i se razlikuvaat po principot na rabotewe na: matri~ni, termi~ki, laserski (mono i kolor), liniski, pe~ata~i so mlaz od mastilo (ink-jet) itn. Denes najmnogu se koristat laserskite pe~ata~i, pe~ata~i so mlaz na mastilo i matri~nite (9-igli~ni ili 24- igli~ni) pe~ata~i. Brzinata kaj laserskite pe~ata~i e 4, 8 , 20 i pove}e stranici vo minuta a kaj matri~nite pe~ata~i nekolku stotici znaci vo sekunda. Pe~ata~i naj~esto primaat hartija A4 ili A3 format. Pe~ata~ot mo`e da se povrzuva so personalniot kompjuter preku poseben paralelen ili seriski interfejs (interface) ili direktno na mre`ata.

 

CRTA^ (PLOTER)

 

Crta~ (plotter) e izlezen ured za crtawe na tehni~ki crte`i ili realisti~ni sliki so kvalitet na fotografijata. Crtaweto mo`e da bide so pomo{ na posebni pera za crtawe (mono ili vo boja) ili mlaznici so boja crta~i/pe~ata~i. Dene{nite crta~i se mnogu precizni i brzi, a mo`at da primaat hartija so golemina do Ao format.

  

ZVU^NIK

 

Vo ku}i{teto na centralnata edinica ili kako poseben periferen ured se smestni i zvu~nici (loudspeakers), koi davaat zvu~ni signali. So posebni grafi~ki adapteri (sound cards) preku zvu~nici mo`at da se izveduvaat i celi muzi~ki dela.

 

POVRZUVAWE NA PERSONALNIOT KOMPJUTER

 

Priklu~ocite za povrzuvawe na navedenite periferni edinici naj~esto se od zadnata strana na centralnata edinica. Priklu~ocite pretstavuvaat posebni sklopovi, interfejsi (interfaces) so posebna forma na izlez/vlez, taka {to ne mo`e da se pogre{i pri nivnoto povrzuvawe. Na tastaturata se nao|a pricvrsten kabel, koj na drugiot kraj ima kru`en konektor koj se priklu~uvavo na soodveten kru`en priklu~ok. Monitorot se priklu~uva na centralnata edinica so kabel, koj so edniot kraj e cvrsto priklu~en na monitorot, a drugiot kraj se priklu~uva vo soodveten priklu~ok na centralnata edinica. Drugite tipi~ni priklu~oci se seriski priklu~ok (RS232) i paralelen priklu~ok Centronics. Denes naj~esto kompjuterite se povrzuvaat vo mre`a. Povrzuvaweto e preku soodvetni interfejsi za Ethernet, Token Ring, Apple Talk i drugi mre`i ili preku modem, koj ovozmo`uva povrzuvawe preku telefonska vrska. Postojat nadvore{ni modemi koi se priklu~uvaat na seriski (ili paralelen) priklu~ok ili vnatre{ni, interni modemi koi pretstavuvaat posebna karti~ka. ^esto modemot ja opfa}a i funkcijata na telefaks (faks/modem) i prenosnik na glas (data/fax/voice modem). Tipi~ni dene{ni brzini na prenos se 2400, 9600, 14400, 19200, 28800, 32000 bita vo sekunda (bps) ili pomo}ni (64 Kbs , 128Kbs, 1Mbs) .

 

Kompjuterski mreZi

 

Kompjuterskite mre`i (computer networks) pretstavuvaat mre`i povrzani kompjuteri. Razlikuvame lokalni mre`i LAN (Local Area Network) i WAN (Wide Area Network). LAN povrzuva kompjuteri od edna lokacija naj~esto so kabli, dodeka WAN povrzuva pove}e lokalni mre`i od razli~ni lokacii, gradovi, zemji preku sistem na upatuva~i, modemi i drugi uredi. Denes so voveduvawe brzi povrzuvawa preku opti~ki vlakna razlikata pome|u ovie dva vida mre`i se namaluva. Mre`ite obedinuvaat razli~ni tipovi kompjuteri - ravnopravni (peer to peer) ili vo odnos klient- server (client/server), kade server upravuva so mre`ata ili/i opslu`uva klienti. Primer za LAN mre`a e mre`ata na Pedago{kiot fakultet, a WAN mre`i se na primer mre`ata na Univerzitetot, nacionalnata mre`a MARNET, mre`ata na organite na upravata i drugi. Ovie mre`i se vklu~eni vo svetskata mre`a Internet. Komunikacijata vo kompjuterskite mre`i se odviva so koristewe na posebi komunikacioni protokoli: TCP/IP, DECNET i drugi.